
Včasih se pa samo igramo
V četrtek, 18. 4. smo šle s prostovoljkami na naš mesečni obisk v Senecuro. Tokrat smo s sabo nesle družabne igre. Naše srečanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju.
V četrtek, 18. 4. smo šle s prostovoljkami na naš mesečni obisk v Senecuro. Tokrat smo s sabo nesle družabne igre. Naše srečanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju.
Le kaj je tisto nekaj črnega sredi omizja v šolski knjižnici? To smo se pogovarjali in spraševali v ponedeljek zvečer z učenci, povabljenimi na poseben dogodek ob svetovnem dnevu knjige – Noč knjige 2024!
Čudovita slikanica iranskega avtorja Reze Dalvanda Nekaj črnega nam je s svojo črno naslovnico in barvitimi ilustracijami burila domišljijo. Neznani črn predmet – nam vzbuja radovednost ali v njem vidimo nevarnost?
Poleg vsebine pa smo letos posebno pozornost namenili tudi zunanjosti knjige. Kako privlačna je črna barva za bralca? Je naslovnica pomembna, ko se odločamo za nakup ali izposojo knjige? Imeli smo priložnost, da vse to izvemo iz prve roke. Po večerji nas je namreč obiskala ena najboljših slovenskih oblikovalk knjig, gospa Nina Berčič Demšar. Predstavila je njeno delo in razkrila skrivnosti iz ozadja izdelave knjig. Na knjižnih policah imamo mnogo knjig, ki jih je oblikovala in jih radi beremo: od Harrya Potterja, Kapitana Gatnika do Kekca in Bedanca.
Hvala gostji za prijeten in poučen obisk, kuhinji za topel čaj in sadje ter društvu Amnesty International za podarjeno slikanico.
Z branjem prižigamo luč prihodnosti!
V petek, 12. 4. 2024, smo se s planinskim krožkom odpravili na popoldanski pohod na Slajko. Z avtobusom smo se odpeljali do Hotavelj, kjer je bilo ob cerkvi naše izhodišče. Sprva smo hodili po cesti, s katere pa smo kmalu zavili na travnato pot, ki se je pričela vse bolj vzpenjati. Na poti so nas spremljali čudoviti znanilci pomladi ter za ta letni čas zelo visoke temperature. Večkrat smo naredili kratek postanek za požirek ali dva. Po slabi uri hoje smo dosegli vrh Slajke, kjer smo bili nagrajeni s prečudovitim razgledom na Hotavlje, Gorenjo vas, Blegoš in Triglav. Planinci so z veseljem opazovali tudi padalce, ki so vzleteli s Slajke. Pri koči smo se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika saj je bila koča tokrat še zaprta. To nas ni preveč motilo saj smo imeli njeno okolico povsem zase in smo se lahko ob njej še nekoliko poigrali in podružili. Dobre volje smo se nato po cesti vrnili v dolino, kjer smo zaključili prijeten pohod. Sedaj nas čaka še letošnji zadnji, zaključni izlet. Le kam se bomo odpravili letos?
Odločile smo se, da ne bomo samo poslušale, kaj vse jedo Španci. Zavihale smo rokave in na jedilnik umestile fajitas in brezalkoholno sangrio. Rezale, pripravljale in kuhale smo, da se je kar kadilo. Lepo smo si postregle in povečerjale. Bilo nam je fino!
Mednarodni izmenjavi kazalk se vsako leto radi pridružimo. Tokrat smo se povezali z veliko mestno šolo iz Alytusa v Litvi, ter majhno podeželsko šolo iz Malezije. Decembra so četrtošolci v šolski knjižnici izdelali kazalke, katere smo poslali na dolgo pot po svetu. Potrudili so se in z njimi razveselili vrstnike. Sami pa so se nekaj časa še urili v potrpežljivosti, in marca so tudi Žiri dosegle pošiljke iz daljnih krajev.
Kdor čaka, dočaka. Kazalke so nam več kot polepšale dan!